Rodila sem se v Slovenj Gradcu kot drugi otrok 5-članske družine, svoje otroštvo pa sem večinoma preživela v naravi in na soncu.

Za svoja otroška leta nekaj časa skorajda nisem imela spomina. Kot deklica sem bila zelo nežna, občutljiva na zvoke in svetlobo, hitro jokava in na splošno bolj senzitivna. Svoja mlajša leta sem večinoma preživela izven telesa in odrezana od svojega telesa. Svet se mi je zdel zelo krut, radikalen in nepravičen. Lahko bi rekla, da sem živela v dveh svetovih hkrati – v fizičnem, ki ga nisem oziroma sem ga težko dojemala, in izven telesnem, kjer niso obstajali težki fizični občutki, obstajala pa je otroška nedolžnost,  nežnost in srčnost.

Že kot mala deklica sem čutila in vedela, da je življenje polnejše in večje, kot ga živi večina ljudi, ki sem jih opazovala. Pri zelo mladih letih sem se začela spraševati o pomenu življenja, kdo smo ljudje, kaj je duša in zakaj smo se sploh rodili.

Glasba in zvok sta postali moji dobri sopotnici pri devetem letu, ko sem kot deklica v roke prvič prijela klasično kitaro. Kot otrok in najstnica sem v njej iskala svoje zatočišče in umik od realnega sveta. Glasba je predstavljala neko drugo dimenzijo, v katero sem lahko vstopila samo s predajanjem glasbi.

Ljubezen do kitare in poglabljanje v lepote njenega zvoka me je peljala do študija klasične kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer sem uspešno zaključila magisterij in vstopila v novo vlogo profesorice klasične kitare. 

Med samim študijem sem se borila z anksioznostjo pred javnim nastopanjem in jo, ironično, na koncu študija uspešno “premagala”.

Na glasbo in zvok sem kasneje začela gledati drugače in iz različnih zornih kotov. S kasnejšim učenjem o fiziologiji človeka in vplivu zunanjih dejavnikov na fizično telo, posledično tudi na vsa ostala telesa, sem spoznala, kakšno moč nosi zavestno izbran zvok. 

Vpisala sem se na Sound Healing Academy in začela z raziskovanjem holističnega zvoka, nad katerim sem fascinirana še danes. Čisti in sveti zvok mi je povrnil ljubezen do glasbe in ustvarjanja z zvokom. Osebno čutim, da je zdravljenje z zvokom v tem času šele na začetku razvoja in njegove uporabe, čeprav je to stara tehnika zdravljenja, ki so jo uporabljale že starodavne civilizacije. 

Prvo spogledovanje z duhovno prakso se je začelo ravno na začetku študija na Akademiji za glasbo, ko sem si med različnimi izbirnimi predmeti v prvem letniku izbrala predmet Notranje dimenzije nastopanja. 

Tehnike in orodja, ki nam jih je predajala prof. Horak, so temeljila na soočanju s samimi seboj. Skozi različne tehnike meditacij, vizualizacij, energijskih aktivacij in pogovorih o naših notranjih izkušnjah smo osmišljali naš notranji svet občutenj. Zdelo se mi je, da sem s prijavo in obiskovanjem tega predmeta prvič odkrila nekaj globokega – nekaj, kar je najbližje meni in kjer res uživam v raziskovanju.

Če pogledam nazaj, je bilo v resnici to samo površje neomejenega oceana življenja, ki ga skušam z žlico zajemati še danes. Ampak za Zalo, ki se je prvič dotaknila Sebe, zelo pronicljiva in korenita izkušnja.

S 3-letnim obiskovanjem tega predmeta sem razvila redno duhovno prakso vsakodnevne jutranje meditacije, vstopanja v sedanji trenutek, razvijanja čuječnosti, povezovanja z energijskimi točkami telesa in življenja. Z dodatnimi izobraževanji in spreminjanjem načina življenja pa je počasi izzvenela tudi motnja anksioznosti pred javnim nastopanjem. 

Ampak še vedno se v svojem telesu nisem počutila varno. Moje misli, čustva, občutki in živčni sistem še vedno niso bili usklajeni z mirom in ljubeznijo, ki sem ju čutila v srcu. Bila sem razdvojena med svetom izven telesa, v katerega sem bežala in v njem našla zelo časovno omejen mir, in fizičnim svetom, katerega sem čutila kot grobo, popačeno realnost. Svet, v katerem si nisem želela živeti in sodelovati z njim.

Vse to me je vodilo do nadaljnjega raziskovanja sebe in sveta.

Leta 2017 sem doživela eno izmed težjih fizičnih preizkušenj, ki me je samo še bolj oddaljila od svojega telesa in želje, da je življenje na Zemlji sprejemljivo. To je bila operacija obeh čeljusti.

Okrevanje po taki vrsti operacije je zahtevalo dvomesečno neodpiranje ust z zvezanimi zobmi. Travma in odziv na to travmatično izkušnjo je v mojem telesu pustila svoj davek. 

Moja čeljust, vrat in celo telo je bilo zaradi strahu pred fizično bolečino po operaciji večino časa v stanju napetosti in zakrčenosti. V svojem telesu sem ves čas čutila željo po begu, zavračanju realnosti in popolno nemoč ter brezup.

Kasneje v življenju, ko sem doživela psihofizičen zlom in sem si bila primorana pomagati sama, sem odkrila, kako je travma povezana z našimi možgani in telesi. Po nekem času implementiranja tehnik za samopomoč in povezovanja s svojim telesom sem se imela moč soočiti z otroško in medicinsko travmo, ki je dolgo časa živela zamrznjena v mojem telesu.

Ko se je življenje samo od sebe odločilo, sem se bila primorana soočiti s travmo in vsemi bolečinami, ki sem jih pridno shranjevala v svoj podzavedni del psihe in telo. Doživela sem psihofizičen zlom, telo pa me je opozorilo, da že dlje časa živi v primežu konstantnega bojevanja in izčrpanosti. To je bilo obdobje, ko sem mislila, da ne bom več zmogla. V mojo zavest so na silo prihajali pozabljeni spomini in vse plasti človeškega ega, ki sem jih pometala pod preprogo.

Telo je bilo izčrpano in utrujeno, drhtelo je zaradi intenzitete vsega, kar sem čutila. Nisem vedela, ali si želim zbežati ali končati to agonijo. Moj živčni sistem je bil tako občutljiv, da nisem upala med ljudi in sem se nekaj časa skrivala pred okolico. Bila sem tako občutljiva na zunanje dražljaje in tako energijsko odprta, da sem skozi zid stanovanjskega bloka čutila sosedovo prisotnost in počutje.

Dnevno sem bila ujeta v občutke strahu, anksioznost, disociacijo, derealizacijo, občasne panične napade, ki so jih sprožali miselni napadi, in depresijo. Moj živčni sistem je bil popolnoma podrt, telo pa je trenutke življenja zaznavalo kot nenehno grožnjo.

Da bi preživela, sem morala svoje življenje obrniti na glavo in se naučiti živeti z bolečino. Takrat je padla odločitev, da se preselimo v naravo, kjer bi imela dovolj časa in miru za zdravljenje in okrevanje. 

Ves čas sem iskala terapevta, ki bi mi lahko pomagal v tem stanju. Nobena pogovorna terapija mi ni pomagala, ampak je luknjo nemoči in agonije samo še poglabljala. Prihajalo je do retravmatizacije. Iz terapevtske sobe sem odhajala v precej slabšem stanju kot sem tja prihajala. Odločila sem, da zaključim s to obliko terapije in rešitev iskala naprej – sama.

Pomoč sem odkrila z udeležbo na študiju somatske psihoterapije oziroma integrativne telesno usmerjene psihoterapije, ki rešitve išče v koreninah telesa in psihe. Ker je ta študij in pristop v Sloveniji še dokaj nepoznan oziroma še v povojih, sem svoje znanje iskala v tujini, na ameriškem inštitutu – The Embody Lab Faculty, skozi obiskovanje različnih travma usmerjenih seminarjih, čtivu, knjigah, in se sama s pomočjo pridobljenih tehnik, modalitet in znanj, ki sem jih prejela, tudi dokončno zacelila. 

Med doživljanjem tega življenjskega viharja, ki je moje življenje postavil totalno na glavo, sem spoznala, kdo in kaj sem v resnici, in kaj je srčika mojega obstoja.

S svojim centrom in sposobnostjo brezpogojnega sprejemanja vsega, kar se mi je dogajalo, bom do konca življenja hvaležna Žigu, ker brez njegovega sočutja, vseh oblik terapij in varnega prostora, ki ga je ustvarjal zame, okrevanje ne bi potekalo tako kot je. 

Preizkušnja, ki me je navidezno oddaljevala od življenja, me je intimno približala k resnici našega obstoja. 

Vsa ta leta, ko sem razširjala svojo zavest, plula po višjih dimenzijah in se podzavestno izogibala svojemu telesu, sem ugotovila, da je bila modrost venomer že v meni.

Samo prisluhniti sem morala in ustvariti dovolj velik prostor za telesno-človeško izkušnjo, ki se ji tako radi izmikamo – da občutimo vse spektre občutenja, ki nam jih življenje ponuja. Tudi tista, ki so manj prijetna in boleča. 

S postopnim in nežnim soočanjem s svojimi sencami ter podzavestnimi travmami, držanjem prostora vsem vrstam občutkov in osredotočanjem na uravnovešanje živčnega sistema sem ponovno začela zaupati telesu in življenju.

Življenje me je blagoslovilo z največjim darilom – prizemljeno in v telesu sem začela živeti iz srca.

Tako sem prvič celostno začutila tisto, kar je večje od vloge Zale in bilo je tako preprosto in polno.

Med obema svetovoma, v katerih sem živela kot majhna deklica, sem zgradila most, ki mi dopušča, da z zavedanjem živim v človeškem telesu. Iz telesa se zdaj ne umikam več. Učim se sprejemati vse valove življenja in z njim živeti v pretočnosti.

Ko sem v srcu začutila spokojnost in radost, sem slišala tudi tisto željo, ki je bila že pred časom utišana.

Slediti sem začela svojemu poslanstvu in uresničevati namen, ki je večji od mene in mojega življenja.

Služenje drugim s ponižnostjo, sočutjem in znanjem zame pomeni služiti zavesti, Bogu in življenju. V drugih prepoznavam sebe in iščem rešitve, ki delujejo na neinvaziven in dolgotrajen način.

Svetal se je rodil, ko sva se z Žigom zaljubila. Najine želje, vrednote in notranje poslanstvo so se že od vsega začetka tesno prepletale. 

Ko se je kasneje utrnila ideja, sva potrebovala kar nekaj časa, da sva jo prizemljila in zgradila na čisti osnovi. 

Beseda svetal v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni: svetel, svetloba, osvetljevati, razsvetljevati, … – vse to, kar čutiva, da je naša srčna rensičnost in kar si želiva deliti z vami.

Brez najine goreče želje po svobodi, harmoniji in tistem, kar iščemo vsi ljudje, danes ne bi stala, kjer stojiva. Obstajal ne bi niti Svetal.

Življenje je lepa igra duš, v kateri druga drugi predajamo izkušnje. Ampak je ultimativno spoznanje, ki se ga ne da opisati z besedami in je prek vseh izkušenj, edina Resnica, ki je skupna vsem nam. Ta je vedno prisotna – od rojstva do smrti, po smrti in med rojstvom, v zavednih ali nezavednih, v sreči ali žalosti, v petju in tišini, zunaj ali znotraj, … 

Svetal portal se je rodil, da pomaga človeka približati k Sebi, predati znanje in izkušnje za čustveno in miselno stabilnost, opolnomočiti pri iskanju svoje poti, energijsko podpreti in odpreti pretočnost in pomagati širiti zavedanje na Zemlji. 

Vsak posameznik, ki se spozna in zaživi, avtomatsko vpliva na energijsko polje v svojem okolju. Več kot je teh posameznikov, višja bo vibracija življenja.

Zaradi razumevanja vseh doživetih izkušenj in želje po spoznanju resnične esence nas sem svoj čas in energijo vlagala v pridobivanje znanj na različnih področjih, ki zaobjemajo celovitost človeške izkušnje. 

Sama še vedno največ znanj pridobim z vsakodnevnim samostojnim raziskovanjem, samoiniciativo in skozi utelešenje izkustvenega.

Rada veliko, veliko berem, najraje pa raziskujem področja kot so zavest, psihologija, psihoterapija, psihosomatika, nevroznanost, fiziologija, zvok, glasba in naravno porodništvo.

Študirala sem klasično kitaro na Akademiji za glasbo, zvočno terapijo in holističen zvok na Sound Healing Academy, in integrativno telesno usmerjeno psihoterapijo na ameriškem inštitutu The Embody Lab Faculty, kjer sem se osredotočala na resolucijo travme, reguliranje živčnega sistema in utelešanje.

Opravila sem tečaj inštruktorice različnih meditacij in energijskih aktivacij, Branje iz Akaše, ter postala Mojstrica Usui reikija.

Preposlušala sem na tisoče predavanj in satsang-ov mojstrov ter gurujev in svojo zavest širila skozi lastna spoznavanja življenja.

Pridobljeni certifikati in obiskovanje tečajev ali šol meni osebno ne pomenijo veliko.

Že, da lahko na tak način pridobiš veliko dobrega teoretičnega ali praktičnega znanja, ampak to o človeku, ki dela z ljudmi, ne pove veliko. Pravo mojstrstvo človeka se kaže skozi posameznikovo delovanje in odzivanje na življenje – kako ponotranjeno in vneseno v posameznikovo življenje je znanje, ki ga je na izobraževanjih in tečajih pridobil, in kako močno zakoreninjeno je izkustvo naučenega. Če je znanje osnovano na lastnih izkušnjah in izvirajo iz izkustvenega doživljanja, je lažje začutiti posameznika in mu ponuditi roko – ga srečati, kjer stoji.

Vso pridobljeno znanje in izkušnje sem in sva združila v obliko individualne psihoterapije, zvočno terapijo, energijsko terapijo in skupinske delavnice ter dogodke.